To objavo sem se odločila, da napišem za
to, ker mi je končno pred približno pol leta ratalo, da se naša mala miška zdaj
podela v kahlici.
Začetki pri mali Manci:
Najprej je kahlico samo opazovala, saj
je bilo to nekaj novega zanjo in se tudi usesti ni upala, kaj šele, da bi kaj
drugega. Ko je bila stara nekje leto in pol sem jo pa že dajala na kahlico, da
je malo sedela gor. Ampak je bilo tako zanimivo, da je raje kahlo vozila po
stanovanju, v njo je pa dala seveda kakšno igračko, da se ji je zdela vožnja s
kahlo po stanovanju bolj zanimiva. Sama sebi se je smejala in se kregala, ko je
vozila po preprogi, katera je bila nedrsna in ni drselo.Spraševala sem se ali
bo ona sploh kdaj pogruntala čemu je sploh namenjena kahla.
Potem pa dolgo časa sploh ni hotela je
niti videti niti sedeti gor, da sem bila že prav pošteno obupana. Tisto obdobje
še ni hodila v vrtec in me je skrbelo, saj s katero koli mamico, ki sem
govorila so vse rekle, da njihovi malčki pa že delajo potrebo v kahlici. Potem
je bil na vrsti tudi govor, saj tudi govorila ni, le nekatere besede, bolj ali
manj popačene: ami (mami), ata (ati), abi (babi), ato (auto),... Skratka potem
so na naju z mojim možem pritiskali tudi tašča, tast in še nekateri, da je z
otrokom nekaj narobe. Vozila sva jo na različne preiskave in na koncu prišla do
tega, da ko bo govorila bo. Seveda pa sva komaj čakala da dobiva vrtec, saj
tam, z drugimi otroci bo prisiljena se pogovarjat in mogoče se ji bo
odprlo.
Zdaj pa od kar je v vrtcu, se je
odvadila dude (razen še za ponoči), začela je govoriti kot zmešana. Zdaj je ne
ustavi v govorjenju nihče. Zdaj se je odločila, da nadoknadi za vse nazaj. Na
kahllico pa je začela hoditi v vrtcu in sicer pred približno pol leta je
pogruntala, da je kahlica ubistvu namenjena za lulanje in kakanje. In od kar so
to prakticirali v vrtcu, sem se odločila, da tudi sama doma tako delam. Pustila
sem jo kar brez gat, imela je le oblekico, sedaj ko je tako peklensko
vroče.
v vrtcu je pa navajanje potekalo
sledeče: Manca je v vrtec hodila zjutraj s pleničko, v vrtcu pa je imela gatke.
Za to sem ji s seboj v nahrbnik dala kar precejšnje število gatk, za vsak
slučaj. Domov iz vrtca pa so jo včasih dali s pleničko, včasih pa samo z
gatkami. Večkrat se mi je zgodilo, da se je pred garderobo temeljito podelala
in sem jo morala še v vrtcu preoblečt. Kar na enkrat pa vzgojiteljica meni
reče, ko Manco pripeljem v vrtec, da naj hodi zjutraj z gatkami in ne več s
pleničko. Češ, da že sama ona ve, kdaj mora na stranišče oziroma na kahlico, jo
vzame in se podela. Da je že celo dopoldne suha. Hja to je morda res, ampak
domov sem v vrečki vedno dobila kar precej oblekic podelanih od blata, saj se
ji je toliko mudilo na kahlico, da se je že malo podelala tudi v gatke. To je
pri nas laufal pralni stroj :). No saj za to pa je. Rekla sem si, da bom jaz
tudi njej zunaj pripravila kahlico in mogoče bo pa le sedaj mi ratalo, da bo
šla se podelat vanjo. In res, še dobro nisva prišli domov, je že vzela kahlico
in se podelala. In ker je bila tako pridna, sem ji dala nagrado bonbončka, da
se navadi tudi doma. Imeli smo pa težave z odvajanjem blata. To je pa morala
narediti v pleničko, saj je imela tako zabasano črevo in seveda tudi leno, da
se ni upala it odvajat, ker je vedela, da jo bo bolelo, če bo šla. Tiščalo jo
je, pa ni hotela iti. Nekajkrat je šla bolj an trdo blato in ker jo je precej
bolelo, se je odločila, da ne gre več kakati. Za to ni nič drugega prijelo kot
klistir. In to smo prakticirali veliko časa. Oba z možem sva sodelovala pri
tem, da je lažje dobila več tekočine v črevo in se lažje podelala. IZgledalo je
pa tako: Najprej sva ji v črevo vbrizgala klistir, potem dala pleničko in potem
ni pistila nobenega zraven, da bi jo vsaj amsiral po trebuščku in jo masiral po
zadnujici, ker to zelo pomaga. Drla se je pa od bolečine toliko, da sem se
morala hočeš nočeš kar umakniti, ker enostavno ni pustila, da bi ji pomagala.
Ko pa se je podelala, je pa bila podelana toliko, da sem padla skoraj v
nezavest. Namreč bilo je toliko velikih in debelih klobas, da take količine in
debeline in dolžine še mi odrasli ne spravimo ven. To se je dogajalo veliko
časa. Dokler nisem govorila s prijateljico, ki je vzgojiteljica in mi rekla, da
je klistir mogoče le potuha in naj poskusim z nagrado. Če bo kakala v kahlico,
dobi bonbončka. In res. Enkrat ko sem opazila, da jo tišči na blato, sem kar
vztrajala, da sedi na kahlici toliko časa, da se podela. Derujoče je sedela
dobrih 10 minut in ko je naredila zopet trdo in debelo blato, je bila
navdušena, da je kakala v kahlico. Samo ne vem ali je bila navdušena dejansko
na to, ker je v kahlico tudi kakala ali boj zaradi bonbonov, ki jih je dobila.
No kakor koli, tako sem jo anvadila odvajanja blata na kahlico.
Zdaj nimamo več nobenih problemov, se
podela na kahlico, je pa res, da bomo kmalu morali tudi prakticirati to na
stranišču.
Priporočam vam, da otroka najprej res
dajete za nekaj minut na kahlico vsak dan. Pustite mu, da se malo igra z njo in
spoznava z njo po svoje. Ko mu bo sedenje postalo že rutina, pa počasi kahlico
premaknite nekam, da bo lahko prčkal z rokcami po vodi. To spodbudi h odvajanju
vode. Pri nas je to delovalo. In ko se bo podelal, ga tako pohvalite in ga
morda tudi nagradite. Vendar pazite, da se ne bo navadil an to rutino zgolj
zaradi bonbončkov ali pa druge vrste nagrade. Najlažje je malčka navajati na
kahlo poleti, ko je vroče in je zunaj lahko brez pleničk. Pa nič za to, če mu
date gor gatke. Od začetka bodo velikokrat umazane, mokre in do daske
zapackane, ampak za to so pralni stroji, da to operemo. Ne se jeziti, če se bo
od začetka vaš malček podelal kar v gatke. Treba ga je loviti in ko vidite, da
stoji pri miru in hoče se umakniti, veste, da se bo nekaj začelo dogajati.
Takoj mu pristavite kahlico in ga mirno posadite nanjo. Ko se bo podelal, bo
sam ugotovil čez čas, da mora na kahlo ubistvu se podelati in ne igrati se z
njo. Uvajanje začnite šele, ko boste videli, da vaš malček dobro sprejema
kahlico. Eni že pred enim letom, eni malo kasneje, eni pa kot moja Manca šele
pred pol leta. Ni potrebno siliti v nič, razen, če bo vaš otrok star že okoli 4
leta in še vedno ne bo hotel iti na kahlico ali na stranišče. To pa pomeni, da
mora vaš malček imeti težave. Takrat ga je pametno peljati k zdravniku, da
ugotovijo zakaj vaš malček še ne gre na kahlico, zakaj jo odvrača in zakaj še
ne razume.
Vsem, ki ste že na tej poti, ali pa še
boste, želim veliko uspeha, vztrajnosti, mirnih živcev in preslastnih nagrad
;).
Vaša Katja
